KARAOKE

Petkov večer, 10. decembra, je bil nekaj posebnega. Darek me je povabil, naj se pridružim njegovi družini na zabavnem večeru. Dobili smo se pred njegovim stanovanjem, z veliko družino in prijatelji smo se stlačili v tri avtomobile in se napotili do manjšega kraja bilzu Bydgoszcza - Solca Kujawskega. Lokal je bil že ob našem prihodu čisto poln, nas sta k sreči čakali dve rezervirani mizi. Že takoj na začetku sem bil deležen dobrodošlice s strani šefa lokala. Z Darekom sta namreč dobra prijatelja in tako smo kaj hitro prešli v sproščeno debato. Kmalu se je že pojavila prikupna gospodična, ki je postregla s seznamom poljskih in mednarodnih pesmi. Po preletu svetovnih top komadov se je bilo težko odločiti, s katerim bi se lahko predstavil publiki. Nato pride konec abecede in ... Zucchero, seveda!! Legendarni rocker iz "naših" koncev je bila super izbira. Moja povprečna italijanščina je bila v poljski družbi imenitna, komad "Donne" se je dotaknil marsikatere brhke dekline. Monitorji so bili skoraj na vsakem vogalu, tako so se lahko obiskovalci kadarkoli pridružili petju ali pa le sledili besedilom. Po nekaj krogih so se grla utekla, v sproščenem vzdušju in odličnem poljskem pivu smo si izmenjevali mikrofon ter se preizkusili v vlogah prenekaterih svetovno znanih glasbenikov. Super zabava, večer primeren tako za pevce kot poslušalce! Pozna kdo kakšen lokal v Sloveniji s tovrstnim načinom zabave?

Na trenutke tudi v duetu...

ŚWIEKATOWO

V tem okolju sem preživel svoj prvi vikend. V hiši zgoraj domujejo starši mojih gostiteljev. Vrt imajo naravnost prečudovit. Koliko časa in truda je vloženega v njem! 

Skupaj smo poobedovali. Najbolj mi je bila všeč domača gobova juha. Pri bogatem kosilu nikakor ni manjkalo vrhunsko slovensko vino s kmetije Slavček. Gobe rastejo tu prav na vsakem "vogalu". Nekaj vloženih sem na koncu dobil za popotnico. :)

Tale metulj je bil slikan brez zoomiranja fotoaparata, kot da bi hotel pozirati v prelepem vrtu.

Zemlja je tukaj čisto drugačna. Kako lahko sploh kaj zraste iz tega "peska/prahu"?!

 

 Čudovito vreme sem izkoristil za potepanje po soseščini. Hop na bicikel, skozi gozd in do bližnjega jezera! Tu je mrgolelo ribičev, ki so se kratkočasili v pravem raju. Ljubi mir in tišina, občasno šumenje vejevja ob sapicah vetra in pa moje žvižganje Aljaževih pesmi. 

Ob vhodu v domačijo so postavili kapelico, ki da vrtu piko na i. Ob sprehodu mimo smo se v molitvi spomnili mame Alenke in na vse ostale mame, ki so v skrbeh za svoje otroke, ko so ti zdoma.

POLJSKA, PRIHAJAM!

Začelo se je! Tisto prvo oktobrsko soboto sem se odpravil na dolgo in težko pričakovano pustolovščino. Priprave so bile naporne. Potrebno se je bilo posloviti od vseh prijateljev, sorodnikov, znancev; skratka vseh, ki me imajo radi. Kaj vzeti s seboj? Kaj pomeni (pre)živeti pri -30'C? Česa se na Poljskem ne da dobiti, v Sloveniji pa? Seznam se je na ta način dopolnjeval nekaj tednov. Kot zaenkrat kaže, uspešno. Vsa administracija na fakulteti, univerzi, študentskem domu in še kje, je bila urejena. Hyundai je dobro prestal Klavdijev pregled. Zimski komplet gum je bil tokrat predčasno menjan. Opažen žebljiček v prednji desni pnevmatiki me na dan odhoda ni spravil s tira. Še topel objem Jakoba, Kristine, Dunje, drage mame in ... štart!

Na začetku poti so me prevzemali pisani občutki. Traso Koper - Ljubljana sem prevozil "nešteto" krat v zadnjih letih, tako rekoč bi lahko vklopil avtopilota. A vendar je bila ta pot mimo ankaranskega križišča, obeh tunelov, kraškega roba, Škocjana, Nanosa, Postojna, Vrhnike in nato mimo Ljubljane nekaj posebnega. Še posebej, ko se sedaj ozrem nazaj. Tako zelo pestra, pisana pokrajina! Nato se odpre pogled na Kamniške Alpe, zatem Julijce. Ljudje božji, gore! Že so pred menoj Karavanke, ljubeči deželi na sončni strani Alp pomaham v slovo in gaaaas naprej. Iskreno povem, od tu naprej je šlo vse lažje.

Cesto sem požiral z veliko apetita, "nogomat" se je zasidral pri 120km/h (za gps je bilo to 107km/h), bolj kot merilec hitrosti se je obračal merilec rezervoarja in pa števec kilometrine. Vedel sem, da je gorivo v Avstriji zunaj avtoceste precej ceneje. Toda kam zaviti, da ne izgubim preveč časa s poti? Nenadoma se odločim za Ausfahrt Flachau in ... bingo. Črpalka morda kilometer stran od izvoza, bencin pa cenejši kot v Sloveniji! Sledila so velika mesta: Salzburg, Munchen, Ingolstadt, Nurnberg, Leipzig, Berlin. Po nočnem postanku v hotelu formule 1 in prepotrebnem polnjenju baterij nadaljujem pot proti vzhodu. Prečkam reko Odro in evo me, Poljska, pozdrawiam te! Napolnjen z adrenalinom premagam še zadnjih 350km poljskih cest, ki pa so poglavje ase in si v prihodnje zaslužijo svoj članek. S pomočjo google mapsa in dobrih napotkov bodočih najemodajalcev se primajem do ulice Wita Stwosza 14, 86-032 Niemcz (Osielsko), Polska. Parkiram pred lepo hišo z vrtom, pogledam na števec, ki kaže natanko 1560km in pomislim na vse, ki ste bili v mislih z mano. Hvala, srečno sem na cilju!